Pri klasični masaži telesa, se srečujemo z izrazi, ki opisujejo prijeme oz. tehnike masaže. Masažni prijemi so se skozi zgodovino različno poimenovali, v 19. stol. pa  je Šved Peter Ling, ki velja tudi za avtorja klasične masaže uveljavil francoske izraze, ki se uporabljajo še danes. To so “efflarage” za gladenje, “petrissage” za gnetenje,  “friction” za vtiranje  “tapotement” za udarjanje in “vibration” za tresenje.

Gladenje:

Gladenje je tehnika, kjer uporabljamo dele roke ali dlan, odvisno je od površine katero masiramo. Razlikujemo med površinskim gladenjem in globokim gladenjem. 

Površinsko gladenje uporabimo kot uvodno tehniko v masažo. S površinskim gladenjem razmažemo olje po telesu, pri tem pa smo pozorni na temperaturo tkiva, spremembe na koži ter napetosti telesa. Pritisk gladenja mora biti blag, dlani pa se morata tesno prilegati masirani površini. Masiranje poteka v smeri proti srcu, kot tudi obratno. Ritem masiranja je na pogled počasen, nonoton in zaspan, prav s takim tempom postopoma dosežemo popolno relaksacij telesa.

Globoko gladenje je masiranje s katerim dosežemo mehanične in telesne učinke. Osnovni namen globokega gladenja je pomagati venskemu in limfnemu obtoku. Čeprav govorimo o globokem gledenju, ne smemo izvajati dobesedno globokega in močnega pritiska, saj s takim ravnanjem lahko poškodujemo ali razdražimo tkivo.  Različne regije telesa zahtevajo različno stopnjo pritiska, prav tako pa moramo pritisk prilagoditi kondiciji masiranca (bolezenska stanja, starosti itd.) Smer globokega gladenja vedno poteka v smeri proti srcu, ko masiramo hrbet pa se lahko globoko gladenje izvaja v obe smeri.

Tehnike gladenja si lahko pogledate v spodnjem videu:

Gnetenje:

Namen gnetenja je raztegniti mišice, prepračiti zlepljenje tkiv (vozli) in izboljšati venski in limfni obtok. Prijemi gnetenja dajejo videz valovanja, stiskanja in premikanja tkiva. Prijemu pri gnetenju pravimo lumbrikalni prijem. Pri gnetenju pritisk masiranja narašča in popušča, zato moramo biti pozorni, da ne ščipamo kože in mehkega podkožja. Pritisk masažnih prijemov mora biti vedno usmerjen proti srcu, medtem ko potek gnetenja lahko poteka v obe smeri.

Tehnike gnetenja si lahko pogledate v spodnjih videih:


Vtiranje:

Namen vtiranja je, da zrahljamo mišične “vozle”, zatrdline, zmehčamo brazgotine, ter pospešimo proces resorbcije okoli sklepov. Pritisk pri vtiranju je močan, saj s tem prijemom močno pospešimo  krvni obtok in temperaturo tkiva. Gibi pa se izvajajo v smeri urinega kazalca. Pri prečni frikciji pa se se izvaja pritisk prečno na potek mišičnih vlaken.

Tehnike vtiranja si lahko pogledate v spodnjem videu:

Udarjanje:
Ta tehnika se največkrat uporablja pri športni masaži, da povečamo napetost tkiv. Učinek udarcev je hitro viden na koži, ko se pojavi rdečina zaradi povečane kapilarne cirkulacije.

Tehnike udarjanja si lahko pogledate v spodnjem videu:

Tresenje:

Namen tresenja mišičnega tkiva je sprostiti mišično napetost. Smer vibracij ni pomembna. Pomembno pa je da pri bolečinskih stanjih izvajamo le nežno površinsko tresenje. Vibracije lahko izvajamo s celo roko ali s konicami prstov.

Tehnike tresenja si lahko pogledate v spodnjem videu: